V mnogih svetiščih po svetu častijo Marijo, kot Mater dobrega sveta. Češčenje Matere dobrega sveta so širili mnogi posamezniki, predvsem red puščavnikov sv. Avguština.Obhajanje praznika Matere dobrega sveta je dovolil papež Pij VI. In ga določil na 26. april, a Papež Leon XIII. je leta 1903 zaukazal naj se v litanijah Matere Božje moli nov vzklik: »Mati dobrega sveta, prosi za nas.

V kraju Genazzano, v škofiji Palestrina blizu Rima, slovi že dolga stoletja znamenito svetišče Matere božje dobrega sveta. Čudodelna podoba naj bi po legendi 25. aprila 1467 čudežno dospela iz Skadra v Albaniji, od koder je krščansko ljudstvo bežalo pred nasilnimi muslimani. Čudodelna podoba je majhna in izdelana v bizantinskem slogu. Marija na levi roki drži božje Dete. Jezušček se z desnico ovija Mariji okoli vratu, z levico pa steza ob vrhnjem robu Marijine obleke. Jezušček ima rdečo srajčko, Marijina obleka pa je zelena. Vrhnji plašč je pri obeh sinje barve. Čez obraz Matere božje in Deteta se razliva nežna in ganljiva žalost. Posnetki te podobe so se razširili po vsem svetu.
Poleg omenjene podobe je še poznana podoba Matere božje dobrega sveta v Madridu, pred katero je molil sv. Alojzij Gonzaga kot mlad fant in ob neki priložnosti jasno spoznal Marijin klic in nasvet, naj stopi v Jezusovo družbo.
Češčenje Matere božje dobrega sveta so širili mnogi posamezniki, predvsem red puščavnikov sv. Avguština, ki tudi oskrbuje romarsko svetišče v Genazzanu, sv. Alfonz Ligvorij in njegovi redovniki redemptoristi, maristi in v najnovejši dobi Klaverjeva družba pomožnih misijonark za Afriko, ustanova blažene Marije Terezije Ledochovske.

Namestniki Jezusa Kristusa, ki so goreli za češčenje Matere božje dobrega sveta so bili: Urban VIII. je leta 1630 romal v Genazzano na božjo pot. Pij VI. je dovolil praznik Matere božje dobrega sveta vsemu redu puščavnikov sv. Avguština, ki naj ga obhajajo 26. aprila. Pij IX. je že od mladosti zelo častil Mater božjo dobrega sveta. Novo sv. mašo je opravil v Rimu pred oltarjem, ki je posvečen Materi božji dobrega sveta. Leon XIII. je leta 1884 potrdil nove duhovne dnevnice in nov mašni obrazec za praznik Matere božje dobrega sveta; leta 1903 pa je ukazal, naj v litanijah Matere božje molimo nov vzklik: Mati dobrega sveta, prosi za nas. Praznik sedaj obhajajo skoraj v vsej vesoljni sv. Cerkvi, pri nas zlasti uršulinke.
Vedno in povsod Marija ponavlja: Karkoli vam reče, storite! Nobenega sporočila ne bomo prejeli od Marije, ki bi bilo drugačno od vsebine evangelija. Tako lahko brez strahu z apostolom Pavlom rečemo tudi za Marijina sporočila: »Kakor smo prej rekli, tako pravim ponovno: če vam kdo oznanja evangelij, ki je drugačen od tistega, ki ste ga prejeli, naj bo preklet!« (Gal 1,9).
Trda Pavlova beseda, ki kar odbija. A kako potrebna je, ko se nas poloti skušnjava, da bi se izognili na videz nepotrebnemu križu.
Mati dobrega sveta zaupa Sinu tudi takrat, ko je videti, da bo pustil ženina in nevesto s svati vred na cedilu.
Mati dobrega sveta zaupa Sinu tudi pod križem, čeprav je strašna smrt več kot absurdna.
Marija, Mati dobrega sveta, pomagaj nam, da bomo s teboj zmogli živeti tvojo modrost, ki se odraža v tvojem naročilu: Karkoli vam reče, storite.

Mati dobrega sveta, prosi za nas!