VELIKI PETEK dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu (STROGI POST) |
||||||
Foto:
Budyšin /Bautzen/
|
|
Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot. Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42) ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški cerkvi na veliki petek velja strogi post. Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega
– je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi
pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi
določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju
večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti
z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina
ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja
in ne sama sebi namen. |
||||
vir:
katoliska-cerkev.si |