Tiha nedelja
Tiha nedelja je ime dobila po tem, ker se do te nedelje v liturgiji ne spominjamo posebej Jezusovega trpljenja. Šele na ta dan so nekoč smeli peti pesem Vexílla regis pródeunt, fulget crucis mysterium, quo carne carnis cónditor suspénsus est patibulo (Kraljevo znamenje, o križ, kako v skrivnosti se blestiš: Gospod, ki je ustvaril svet, na lesu križa je razpet).

Od te nedelje dalje Cerkev žaluje s trpečim Zveličarjem, in ta žalost se odslej razodeva v vseh liturgičnih obredih do velike sobote. Gre za čas, ko smo potrebni več tihote, v kateri moramo prisluhniti Gospodu, ki nam govori po naši vesti. vir: rkc.si

 

Zakaj tiha nedelja?
Do prenove bogoslužja katoliške Cerkve je imel postni čas, čas priprave na veliko noč, glavni praznik celotnega cerkvenega leta tri dele:
- predpost (daljna priprava), ki se je začel v nedeljo pred pepelnico
- post (bližnja priprava), od pepelnice do pete postne nedelje, ter
- čas trpljenja (neposredna priprava) od pete postne nedelje do velikega petka.

V tem času je glavna misel bogoslužja trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Da bi še bolj poudarila, da je samo to moglo rešiti človeštvo, so v znak žalosti zakrili križe na oltarju in svete podobe z vijoličnimi zagrinjali. Utihnile so orgle in zvonovi, kar je krščanska srca še bolj vabilo k resni pripravi na praznik Odrešenja. Resnoba pa narekuje molk. – Kjer želijo, lahko po presoji škofovske konference ohranijo navado zagrinjanja križev in svetih podob. Križi ostanejo zagrnjeni do konca obredov velikega petka, svete podobe pa do začetka velikonočne vigilije. vir: Revija Ognjišče