Pepelnična sreda
Na pepelnično sredo, začenjamo postni čas, ki traja 40 dni. Iz štetja so izvzete nedelje v postnem času, saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni malo veliko noč. Od velike noči Gospodovega vstajenja se verniki pripravljamo, da s Kristusom vstanemo v novo življenje.

Ta dan duhovniki po cerkvah opravljajo obred pepeljenja ali posipanja s pepelom. Pri tem obredu duhovnik verniku na čelo z blagoslovljenim pepelom nariše znamenje križa in ob tem izreče besede: Spreobrni se in veruj evangeliju! ali pa Pomni, človek, da si prah, in da v prah se povrneš!

S pepeljenjem se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in drugi bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila vijolične barve. Pepeljenje so poznali že v Stari zavezi, kjer zasledimo, da so se ljudje oblekli v raševino in se potresli z pepelom. Križ pa je znamenje Jezusove zmage nad smrtjo. Pepeljenje vernike spominja, da smo vsi ljudje zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju. Pepel je namreč znamenje minljivosti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi človek po smrti spremeni v prah in pepel. Vernikom pepel pomeni znamenje pokore in prenove.

Pepel pomeni minljivost in nevrednost
Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.
Strogi post ne velja za vse, ki so mlajši od 18 let ali starejši od 60 let, ter za nosečnice in bolnike.

Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje.