4. POSTNA NEDELJA
Nedelja veselja »laetáre«
   
       
   
   

 

 

 

 

Nedelja veselja »laetáre«
Četrta postna nedelja se imenuje tudi nedelja Laetare, kar pomeni razveselite se, kajti božje odrešenje se približuje.

Kaj je v postu veselega? »Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil.«

Danes obhajamo »sredpostno« nedeljo. Podobno kot na 4. adventno nedeljo (Gaudete) Božja beseda izraža veselje nad bližajočim praznikom Gospodovega rojstva, nosi tudi Božja beseda 4. postne nedelje (Letare) predznak veselja. Veselimo se duhovne svobode, ki nam jo prinaša dobra priprava na veliko noč. Latinska beseda »letare« se v našem jeziku glasi »osvobojeni«. Pred nami so sveti dnevi naše vere, ko se bomo spominjali Gospodovega trpljenja, njegove smrti in vstajenja. Kristjani v teh dneh načrtujemo, kdaj in kje bomo opravili dobro postno sveto spoved, zakrament, ki nam od vseh drugih »pomirjeval«, edini lahko prinese resnični notranji mir. Greh je edino pravo zlo, ki nas notranje bremeni in razjeda. Jezus nam je sveto spoved izročil prav na dan svojega vstajenja, ko je po velikonočnem pozdravu »mir vam bodi«, rekel učencem: »Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni!«. Pri spovedi nam grehe ne odpušča duhovnik, ki je tudi sam grešnik, duhovnik je takrat samo Jezusovo »orodje, po njegovi odvezi odpušča grehe Jezus sam. Za to, da grem k spovedi je potrebno zbrati nekoliko poguma, se malo ponižati (kar pomeni nastaviti sekiro na svoj lasni napuh) in povedati grehe sočloveku-duhovniku. Duhovnega veselja, ki ga čutim po dobro opravljeni spovedi se ne da primerjati z nobeno drugo dobrino. Mir srca je dar Svetega Duha, pred katerim sem se ponižal in ga prosil odpuščanja.

Papež Frančišek je na nedeljo Laetare, 11. marca 2018, med drugim dejal:
Na današnjo četrto postno nedeljo, ki se imenuje tudi nedelja »laetare«, kar pomeni »razveseli se«, nas vstopni spev v evharistično bogoslužje vabi k veselju: »Razveseli se, Jeruzalem. Vriskajte in radujte se vsi, ki ste bili žalostni.« Kaj je razlog tega veselja? Razlog je velika ljubezen Boga do človeštva, kakor nam nakazuje današnji evangelij: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16). Besede, ki jih Jezus izgovori med pogovorom z Nikodemom, povzamejo temo, ki je v središču krščanskega oznanila. Tudi ko se zdi, da je situacija brezupna, Bog posreduje in ponudi človeku rešitev in veselje. Bog se namreč ne drži ob strani, ampak vstopi v zgodovino človeštva, vplete se v naše življenje, da bi ga poživil s svojo milostjo in ga rešil.

   
   
 
vir: rkc.si in marija.si