Vir: Katoliška Cerkev
  

Bogoslužno leto (tudi cerkveno leto, liturgično leto označuje obdobje enega leta, v katerem kristjani obhajamo Kristusove skrivnosti. Od leta 1582 Katoliška cerkev za ta namen uporablja gregorijanski koledar, ki je hkrati postal tudi svetovno najbolj razširjeni koledar. Cerkveni koledar cerkvenega leta določa razpored Gospodovih praznikov, Marijine praznike in praznike oz. godove svetnikov.

Bogoslužno leto se prične s prvo adventno nedeljo in se konča z nedeljo Kristusa Kralja.

  
               
           
Apostolski sedež je dne 17. novembra 1984 potrdil sklep tedanje Jugoslovanske škofovske konference (JŠK), da se na ozemlju JŠK odslej praznujejo kot zapovedani prazniki božič, Sveto Rešnje telo in Sveta Rešnja kri, Marijino vnebovzetje ter vsi sveti. Kanon 1246 ZCP sicer določa, da je 10 zapovedanih praznikov; poleg zgoraj naštetih še Gospodovo razglašenje, Gospodov vnebohod, brezmadežno spočetje Device Marije, praznik Marije, svete Božje Matere, Marijino brezmadežno spočetje, praznik sv. Jožefa, rojstvo Janeza Krstnika ter praznik svetih apostolov Petra in Pavla.

Verniki so dolžni biti pri sveti maši ob nedeljah in zapovedanih praznikih, pri ostalih slovesnih praznikih se udeležba priporoča. Pri slovesnih in zapovedanih praznikih se molita »slava« in »vera«.

  
               
           

Prazniki v katoliški Cerkvi (SŠK):
Ob praznikih se spominjamo pomembnih odrešenjskih dogodkov v zgodovini Cerkve. V Cerkvi ločimo zapovedane praznike, nezapovedane praznike, godove in spomine svetnikov. Največji praznik v krščanstvu je velika noč, ki je praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih. Poleg velike noči kot »malo veliko noč« obhajamo vsako nedeljo.
Verniki smo se poleg nedelj tudi na zapovedane praznike, ki jih običajno obhajamo med tednom in imajo velik pomen za življenje po veri, dolžni udeležiti daritve sv. maše (evharistije).
Zapovedani prazniki so: praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, Marijino vnebovzetje, praznik vseh svetnikov in božič (prim. Katekizem katoliške Cerkve (KKC), 2041–2042; 2180–2183 in Zakonik cerkvenega prava (ZCP), kan. 1246–1248).
Drugi prazniki so nezapovedani in vernike ne zavezuje obveznost udeležbe pri sv. maši. Zaradi pomena praznikov smo verniki prav tako povabljeni, da se za osebno duhovno rast in povezanost z življenjem Cerkve udeležimo evharistije.
Godove in spomine svetnikov sicer obhajamo vsak dan, pri čemer se jih običajno spominjamo na dan njihove smrti. Zgled svetnikov je spodbuda za življenje po veri.

 
           
         

Adventni čas, se začne s 1. adventno nedeljo in traja do prvih večernic praznika Jezusovega rojstva.
V tem času se kristjani pripravljamo na praznik Gospodovega rojstva. To je čas veselega pričakovanja in spreobrnenja. V adventnem času naj orgle in druga glasbila uporabljamo s tako zmernostjo, kakor pristoji značaju tistega časa, da ne bi vnaprej označevali polnega veselja Gospodovega rojstva. (CD94)

Z adventnim časom v katoliški Cerkvi tudi začenjamo bogoslužno leto.
Advent je hkrati tudi priprava na božič, ki zajeme štiri nedelje pred 25. decembrom. S tem namenom pripravimo adventni venec s štiri svečami, pri čemer vsako adventno nedeljo prižgemo dodatno svečo. Liturgična barva v adventnem času je vijolična.

16.–24. decembra poteka božična devetdnevnica', čas bližnje priprave na božič. ' osemdnevnica

  
               
         
1. adventna nedelja
  
         
2. adventna nedelja
  
         
3. adventna nedelja – nedelja veselja »gaudéte«
  
         
4. adventna nedelja
  
           
 
            mesec DECEMBER ali GRUDEN  
          03. 12. – Sv. Frančišek Ksaverij, duhovnik  
         
04. 12. – Sv. Barbara, mučenka
  
          05. 12. – bl. Filip Rinaldi, duhovnik  
         
06. 12. – Sv. Nikolaj (Miklavž), škof
  
          07. 12. – Sv. Ambrož, škof in cerkveni učitelj  
       
08. 12. – Brezmadežno spočetje Device Marije
 
          10. 12. – Loretska Mati Božja  
          12. 12. – Gaudalupska Mati Božja  
          12. 12. – Sv. Ivana Frančiška Šantalska, redovnica  
         
13. 12. – Sv. Lucija
 
           
IV. kvatrni teden (po godu Sv. Lucije – hvaležnost in upanje)
Zimske kvatre zaznamujejo čas pred Božičem. Spodbujajo nas, da se zahvalimo Bogu za vsa dobra dela, ki nam jih je Bog naredil na duhovnem in materialnem področju. Leto torej zaključimo z hvaležnostjo in upanjem, da bo tudi naslednje leto srečno, če ne boljše.
  
          14. 12. – Bs Anton Mahnič, škof  
          15. 12. – bl. Drinske mučenke (Marija Krizina Bojanc, Marija Antonija Fabjan in tovarišice)  
               
       
Božična devetdnevnica (16.–24. december) – čas bližnje priprave na božič
  
               
         
24. 12. – Sveti večer – prve večernice praznika Jezusovega rojstva* (pričetek božičnega časa)
  
           
 
             
           
Začne se s prvimi večernicami praznika Jezusovega rojstva in traja do praznika Jezusovega krsta, ki je na prvo nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja.
  
               
         
24. 12. – Sveti večer – prve večernice praznika Jezusovega rojstva
  
     
25. 12. – Gospodovo rojstvo – BOŽIČ Na božič se spominjamo Jezusovega rojstva v Betlehemu (prim. Mt 1,18–25 in Lk 2,1–7). V navadi je postavljanje jaslic, ki ponazarjajo okolje, v katerem se je rodil Jezus. Razširjeno je pisanje in izražanje voščil z željo po blagoslovu in miru, ki naj nam ga prinese novorojeni Odrešenik. Ker je novo koledarsko leto časovno blizu, se božičnim voščilom pridružujejo tudi dobre želje za novo leto.
  
     
26. 12. – Sv. Štefan, diakon, prvi mučenec Za vse čase v zgodovini Cerkve so značilna tudi preganjanja kristjanov. S preganjanji je povezano posebno pričevanje nekaterih oseb, ki so zaradi vere prestali različna mučenja in darovali svoje življenje. Cerkev osebe, ki so bile umorjene zaradi njihove vere, razglasi za mučence. Ob spominskih dnevih mučencev je liturgična barva rdeča.
  
       
27. 12. – Sv. Janez, apostol in evangelist
 
       
28. 12. – Nedolžni otroci
 
     
NEDELJA SVETE DRUŽINE, oz. 30. 12.*(Če med božičem in novim letom ni nedelje, se praznik Svete družine obhaja 30. decembra) Člani Svete Družine so bili Jezus, Devica Marija in sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2,13–15.19–23).
  
        31. 12. – Sv. Silvester, papež  
     
31. 12. – 2. sveti večer, zahvala za preteklo leto
  
             
          mesec JANUAR ali PROSINEC  
     
01. 01 – Novo leto, praznik Božje matere Marije in svetovni dan miru, osmina božičnega praznika Na praznik začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov.
  
               
       
Božična osmina (1. dan: Božič, 25. december – 8. dan: Marija, sveta Božja Mati, 1. januar)
  
               
         
2. nedelja po božiču (če je v novem letu pred praznikom Gospodovega razglašenja še ena nedelja)
  
         
05. 01. – 3. sveti večer
 
       
06. 01. – Gospodovo razglašenje – Sveti trije kralji "epifanije" Na ta dan se spominjamo obiska modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Po izročilu so mu darovali zlato, miro in kadilo (prim. Mt 2,1–12). Med 25. decembrom in 6. januarjem je v navadi koledovanje, kar pomeni, da koledniki hodijo od hiše do hiše in s petjem ali igranjem želijo srečo in nabirajo darove za dobrodelne namene.
  
         
Jezusov krst (nedelja po prazniku Gospodovega razglašenja) Na to nedeljo se začne »čas med letom« tako, da je naslednja že 2. »nedelja med letom«.
  
               
             
        10. 01. – devetdnevnica k čBs Frideriku Ireneju Baragi 10.–18. januar  
               
         
 
           
Čas med letom, se začne po prazniku Jezusovega krsta in traja do pepelnične srede.
  
               
         
2. nedelja med letom
  
         
3. nedelja med letom – nedelja Božje besede
  
         
... nedelja med letom
  
               
          17. 01. – Sv. Anton Puščavnik  
          18. 01. – Sv. Marjeta Ogrska  
               
       

Teden molitve za edinost kristjanov (18.–25. januar)

  
               
         
25. 01. – Spreobrnitev apostola Pavla
 
               
            mesec FEBRUAR ali SVEČAN  
       
02. 02. – Gospodovo darovanje ali svečnica – "zaključek božičnega časa, pospravimo jaslice" Na ta dan se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2,22–38), pri katerem sta bila poleg sv. družine (Jezusa, Marije in Jožefa) prisotna tudi starček Simeon in prerokinja Ana. Pri bogoslužju blagoslavljamo sveče. Praznik obhajamo štirideset dni po božiču.
  
               
               
       
22. 02. – Sedež apostola Petra
 
         
24. 02. – Sv. Matija, apostol
 
               
         
POST.evharistija.eu™
  
           
Začne se na pepelnično sredo in traja do večernic velikega četrtka oz. do večerne maše na veliki četrtek. Nedelje niso postni dnevi. V postnem času se smejo orgle in druga glasbila oglašati samo za podporo petju. Izjema pa so 4. postna nedelja (Laetare), slovesni prazniki in prazniki. (CD94)
  
               
       
Pepelnična sreda – pepelnica (STROGI POST) Na pepelnico se začenja štirideset dnevni postni čas. Liturgična barva v postnem času je vijolična. V postnem času je šest postnih nedelj. S postnim časom se pripravljamo na veliko noč. Na pepelnično sredo je strogi post, kar pomeni, da odrasli in zdravi ljudje ne jemo mesa in mesnih jedi ter se lahko samo enkrat na dan do sitega najemo (prim. ZCP kan. 1249–1251). Pri sv. maši je obred pepelenja, ki na zunaj pokaže pripravljenost vernika na odpoved in soudeležbo pri Gospodovem trpljenju ter potrpežljivo prenašanje preizkušenj.
  
         
1. postna nedelja
  
           
I. kvatrni teden (v prvem postnem tednu – pokora in spreobrnjenje)
Pomladne kvatre so posvečene pokori in spreobrnjenju in se začnejo v prvem tednu posta.
  
         
2. postna nedelja
  
         
3. postna nedelja
  
         
4. postna nedelja – nedelja veselja »laetáre«
  
         
5. postna nedelja – tiha nedelja
 
     
6. postna nedelja – cvetna nedelja Cvetno nedeljo obhajamo na nedeljo pred veliko nočjo. Tedaj se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem in pri bogoslužju beremo pasijon (pripoved o Jezusovem trpljenju) iz evangelija (prim. Mt 26,14–75; 27,1–66). Pri bogoslužju blagoslavljamo različne vrste zelenja (oljčne vejice in butare).
  
       
ponedeljek
  
       
torek
  
       
sreda
  
               
            mesec MAREC ali SUŠEC  
       
19. 03. – Praznik sv. Jožefa, zavetnika naših dežel, mož Device Marije Sv. Jožef je bil varuh sv. družine, Jezusov skrbnik in mož Device Marije.
(če pride 19. marec na postno nedeljo, se prestavi na ponedeljek 20., oz. če je to veliki teden, na soboto 18.)
  
       
25. 03. – Praznik Gospodovega oznanjenja Spominjamo se obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin. (prim. Lk 1,26–38).
(če pride 25. marec na postno nedeljo, se prestavi na soboto 24. ali na ponedeljek 26., oziroma če je to veliki teden ali velikonočna osmina na ponedeljek po beli nedelji)
  
               
         
Teden družine (19.–25. marec)
  
               
       

Ljudska pobožnost KRIŽEV POT V postnem času, ki ga začenjamo s pepelnično sredo, kristjani premišljujemo o pomenu Jezusovega trpljenja. Opora v hoji za trpečim Gospodom je lahko ljudska pobožnost križevega pota.

 
               
         
 
     
VELIKI ČETRTEK – dan evharistije in postavitve duhovniške službe Veliki četrtek praznujemo na četrtek pred veliko nočjo. Na ta dan se spominjamo postavitve dveh zakramentov. Gospod je na veliki četrtek zaupal apostolom posebno poslanstvo, ki ga v Cerkvi nadaljujejo posvečeni diakoni, duhovniki in škofje. Poslanstvo se podeljuje z zakramentov sv. reda oziroma mašniškega posvečenja. Na veliki četrtek se spominjamo tudi Gospodove zadnje večerje z učenci, pri katerem nam je v spomin in trajno obhajanje zapustil zakrament sv. evharistije, ki se ponavzočuje pri vsaki sveti maši.
  
     
VELIKI PETEK – dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu (STROGI POST) Veliki petek obhajamo na petek pred veliko nočjo. Na ta dan se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti za križu na Kalvariji, zato je tudi ta dan strogi post. To je edini dan v letu, ko ni daritve sv. maše. Pri bogoslužju prebiramo pasijon iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42).
  
     
VELIKA SOBOTA – dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu Veliko soboto obhajamo na soboto pred veliko nočjo. Na ta dan blagoslavljamo velikonočni ogenj, vodo in jedila ter častimo Jezusa v Božjem grobu. Jedila, ki jih prinašamo k blagoslovu (žegnu) imajo posebno simboliko in nas spominjajo na Gospodovo trpljenje.
 
     
VELIKA SOBOTA (zvečer) – velikonočna vigilija – pričetek velikonočnega časa Na predvečer velike noči obhajamo velikonočno vigilijo s slavjem luči in prebiramo številna berila iz stare in nove zaveze.
  
               
       

Devetdnevnica Božjega usmiljenja se prične na Veliki petek in se konča v soboto, pred nedeljo Božjega usmiljenja

  
               
         
 
           

Velikonočni čas traja 50 dni. Začne se z veliko nočjo in traja do vključno binkoštne nedelje.

Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, branje pomenljivih odlomkov iz Svetega pisma, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij.

  
         
VELIKONOČNA VIGILIJA
  
               
       
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja,
  
     
VELIKA NOČ Velika noč je največji praznik krščanstva in jo vsako leto praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Na ta dan se spominjamo Jezusovega vstajenja od smrti, s katerim nas je odrešil (prim. Mt 28,1–10; Mr 16,1–8; Lk 24,1–24 in Jn 20,1–10). Kjer je le možno je pred vstajenjsko sv. mašo procesija z Najsvetejšim. Veliko noč slovesno praznujemo z osmino, sicer pa velikonočni čas traja do binkošti, ki jih praznujemo petdeset dni po veliki noči, vmes pa se zvrsti sedem velikonočnih nedelj. V navadi je pisanje in izražanje voščil z željo, da bi se praznika odrešenja resnično veselili.
  
       
 
       
Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s sorodniki in prijatelji in se skupaj z njimi poveselimo.
  
     
VELIKONOČNI PONEDELJEK je ponedeljek po veliki noči.
  
       
 
         
         
Velikonočna osmina (1. dan: Velika noč – 8. dan: Bela nedelja)
  
             
       

Ljudska pobožnost POT LUČI Pot luči obhajamo zlasti v velikonočnem času. Kot nam križev pot pomaga odkrivati soudeležbo pri Jezusovem trpljenju in hvaležnosti za odrešenje, tako nam more pot luči pomagati pri vstopanju v razumevanje Jezusovega vstajenja in kaj to pomeni za življenje kristjana.

  
               
         
3. velikonočna nedelja
  
               
         

Teden molitve za duhovne poklice (od 3. do 4. velikonočne nedelje – nedelje Dobrega Pastirja)

  
               
           
         
5. velikonočna nedelja
  
         
6. velikonočna nedelja
  
               
       
PROŠNJI DNEVI "križevi dnevi" (ponedeljek, torek in sreda pred Gospodovim vnebohodom)
Prošnji dnevi so trije dnevi pred praznikom Gospodovega vnebohoda, ko obhajamo prošnje procesije; procesije, ko gremo verniki za križem med njivami in polji v zelenju, ob tem pa prosimo za blagoslov rodovitnosti polj, za blagoslov vsakega drugega človeškega dela, za varstvo pred naravnimi ujmami, za primerno vreme in za dobro letino. Te dni obhajamo tudi "urne maše"; oz. ob koncu svete maše prejmemo poseben "vremenski blagoslov" za blagoslov na poljih, v gozdovih, vsega človeškega dela ter za odvrnitev naravnih in drugih nesreč.
Prošnji dnevi so imenovani tudi kot križevi dnevi ... "križevi" zaradi procesije s križem, teden pa se zato imenuje tudi križev teden.
  
               
       
GOSPODOV VNEBOHOD (štirideseti dan po Veliki noči) Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, na ta dan pa se spominjamo Jezusovega odhoda k Očetu. Jezus se je po vstajenju po izročilu še štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam vse do vnebohoda (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).
  
               
       

Binkoštna devetdnevnica – Devetdnevnica k Svetemu Duhu se prične v petek po Jezusovem vnebohodu in traja do binkošti in je duhovna priprava na binkošti, praznik tretje Božje osebe – Svetega Duha. Prvo devetdnevnico so doživeli Marija in apostoli. V dneh med vnebohodom in prihodom Svetega Duha na binkoštni praznik. Vztrajali so v molitvi in prošnji za to, kar jim je Jezus m obljubil: Svetega Duha Tolažnika. Binkoštna devetdnevnica je med vsemi najpomembnejša, saj je to molitev za to, kar je v Cerkvi najodličnejše: za darove Svetega Duha. To je povabilo k molitvi »da bi se ponovno vrnili v gornjo izbo« in dan po Jezusovem vnebohodu začeli vsak dan klicati Svetega Duha ter ga prositi za potrebe trenutnega dne in vse prihodnosti.

  
               
         
7. velikonočna nedelja
  
       
BINKOŠTI (petdeseti dan po veliki noči)
S slovesnim praznikom binkošti v Katoliški cerkvi sklenemo velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh.
Binkošti obhajamo petdeset dni po veliki noči in se na ta dan spominjamo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve (prim. Apd 2, 1–11; Jn 20,19–23). Z binkoštimi zaključujemo velikonočni čas. Po binkoštih se nadaljuje navadno cerkveno leto, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Liturgična barva med navadnim letom je zelena.
  
               
            mesec APRIL ali MALI TRAVEN  
           
           
       
Ljudska pobožnost Markova procesija Procesijo je uvedel papež Gregor Veliki leta 590. Še posebej na podeželju se na god Sv. Marka obhaja prošnja procesija. Med potjo se molijo litanije vseh svetnikov in blagoslavlja polja, travnike in vrtove. Procesija ima tudi spokorni značaj, v katerega lahko vključimo tudi molitve za spreobrnjenje. Ta dan je tudi "urna" sveta maša, pri kateri prosimo za varstvo pred naravnimi katastrofami, za blagoslov vremena in zemlje za dobro letino.
  
               
           
           
               
            mesec MAJ ali VELIKI TRAVEN  
       
Ljudska pobožnost ŠMARNICE – Marijin mesec maj Marijino posebno češčenje v mesecu majniku sega že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se razvile šele v 18. stoletju. Leta 1815 je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila, tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Prve šmarnice so obhajali v Ljubljani leta 1851 v bogoslovnem semenišču. Pobožnost se je kmalu razširila po drugih zavodih in župnijah, tudi zunaj Ljubljane, in se je ljudstvu brž močno priljubila. Pobožnost, ki so jo začeli imenovati po majniških cvetlicah, šmarnicah, so kmalu pričeli opravljati tudi zunaj cerkve – na vasi, pri kapelicah in znamenjih. Tako se je splošno udomačila.
 
           
           
           
           
               
               
         
12. 05. – Sv. Leopold Mandić, duhovnik
  
         
13. 05. – Sv. Marija Dominka Mozzarello, soustanoviteljica sester Hčera Marije Pomočnice (FMA)
  
         
13. 05. – Fatimska Mati Božja
  
               
       
Devetdnevnica k Mariji Pomočnici 15.–23. maj
 
           
 
         
16. 05. – Sv. Janez Nepomuk, mučenec
 
         
17. 05. – Obletnica obiska papeža, Sv. Janeza Pavla II. v Sloveniji leta 1996
 
         
20. 05. – Sv. Bernardin Sienski, redovnik in ljudski misijonar
  
         
22. 05. – Sv. Marjeta (Rita) Kasijska, vdova in redovnica
  
       
23. 05. – Brezje, slovensko Marijino narodno svetišče: večer slovenskih krščanskih izročil (molitev rožnega venca, sveta maša, procesija s podobo Marije Pomagaj po vasi)
  
       
24. 05. – Sv. Marija, Pomočnica Kristjanov – Marija Pomagaj
 
       

25. 05. – Tridnevnica k bl. Alojziju Grozdetu 25.–27. maj "krajša" in "daljša"

  
         
27. 05. – bl. Alojzij Grozde, dijak in mučenec
  
         
29. 05. – Sv. Maksim Emonski, škof
  
         
30. 05. – Sv. Kancijan, mučenec
  
         
31. 05. – Obiskanje Device Marije
 
               
            mesec JUNIJ ali ROŽNIK  
       
Ljudska pobožnost VRTNICE, začetek pobožnosti do Srca Jezusovega v mesecu juniju
 
           
VRTNICE.evharistija.eu™
  
         
05. 06. – Sv. Bonifacij, škof in mučenec
  
         
06. 06. – Obletnica kronanja podobe Svetogorske Matere Božje
  
         
09. 06. – Sv. Primož in Felicijan, mučenca
  
         
11. 06. – Sv. Barnaba, sodelavec apostolov
  
               
               
            Čas med letom, se nadaljuje po binkoštni nedelji in traja do prve adventne nedelje.  
             
        Binkoštni ponedeljek, praznik Marije, Matere Cerkve (ponedeljek po Binkošti)  
               
            II. kvatrni teden (v tednu po Binkoštih – za delo in dobro letino)
Poletne kvatre se začnejo po Binkoštih. Ves ta teden celotna Cerkev moli za posvetitev človeškega dela in za dobro letino zemlje.		  
               
        Sveta Trojica (nedelja po binkoštih) Nedeljo Svete Trojice obhajamo na nedeljo po binkoštih. Na ta dan se posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh (prim. KKC 249–256).  
        SVETO REŠNJE TELO IN KRI – TELOVO (četrtek po nedelji svete Trojice) Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je določen glede na praznik velike noči oziroma binkošti in ga obhajamo na četrtek v drugem tednu po binkoštih. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi. Na praznik so v navadi procesije, s čimer verniki tudi navzven pokažemo svojo vero. Praznik je zapovedan.  
          ... nedelja med letom  
        Srce Jezusovo (osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi)  
          Srce Marijino (sobota po Srcu Jezusovem)  
          ... nedelje med letom ...  
               
          13. 06. – Sv. Anton Padovanski, redovnik in cerkveni učitelj  
          15. 06. – Sv. Vid in tovariši, mučenci po ljudsko Vidovo v slovenskem izročilu pomeni začetek 'kmečkega poletja'  
          16. 06. – Sv. Beno, škof (apostol Lúžiških Sŕbov)  
          19. 06. – Sv. Nazarij, škof  
          21. 06. – Sv. Alojzij Gonzaga, redovnik  
          22. 06. – Sv. Ahac in tovariši, mučenci  
          23. 06. – Sv. Jožef Cafasso, redovnik  
        24. 06. – Rojstvo Janeza Krstnika  
          27. 06. – Sv. Ema Krška, kneginja  
          28. 06. – Sv. Irenej, škof in mučenec  
        29. 06. – Praznik apostolov Petra in Pavla je v Cerkvi na Slovenskem dan mašniških posvečenj. Apostola Peter in Pavel sta najbolj pomembna apostola. Apostol Peter je bil prvi papež. Tradicijo prvega vodstvenega mesta v Cerkvi skozi zgodovino Cerkve vse do današnjega dne nadaljujejo papeži. Apostol Pavel pa je bil največji oznanjevalec Evangelija vseh časov. Krajevni škofje na ta dan v stolnih cerkvah diakone posvetijo v duhovnike (novomašnike).  
          30. 06. – Sv. Ladislav Ogrski, kralj  
               
            mesec JULIJ ali MALI SRPAN  
          Nedelja Slovencev po svetu – prva nedelja v juliju  
          01. 07. – Sv. Estera, kraljica  
          02. 07. – Šentvoršca – Ptujskogorska Mati Božja  
          03. 07. – Sv. Tomaž, apostol  
          04. 07. – Sv. Urh, škof  
        05. 07. – Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, zavetnika Evrope God svetih Cirila in Metoda, zavetnikov slovenske cerkvene pokrajine, sozavetnikov Evrope, blagovestnikov naših prednikov pri nas praznujemo 5. julija.  
          11. 07. – Sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope  
          23. 07. – Sv. Brigita Švedska, redovna ustanoviteljica, sozavetnica Evrope  
            24. 07. – Sv. Krištof  
          Krištofova nedelja – (16. ali 17. nedelja med letom)  
          25. 07. – Sv. Jakob starejši, apostol  
          26. 07. – Sv. Joahim in Ana, starša Device Marije  
          Svetovni dan starih staršev in ostarelih (četrta nedelja v juliju) Svetovni dan starih staršev in ostarelih praznujemo od leta 2020 dalje.  
               
               
               
            mesec AVGUST ali VELIKI SRPAN  
          02. 08. – Porciunkula  
        02. 08. – devetdnevnica k Bs Cvetani Priol 2.–10. avgust  
          04. 08. – Sv. Janez Marija Vianney, arški župnik  
          05. 08. – Marija Snežna  
          06. 08. – Jezusova spremenitev na gori  
        07. 08. – devetdnevnica k Sv. Roku 7.–15. avgust  
          08. 08. – Sv. Dominik, redovni ustanovitelj  
          09. 08. – Sv. Terezija Benedikta od Križa (Edit Stein), sozavetnica Evrope  
          10. 08. – Sv. Lovrenc, diakon, mučenec  
          11. 08. – Sv. Klara Asiška, redovna ustanoviteljica klaris  
          11. 08. – Bs Cvetana Priol, laikinja  
          11. 08. – Sv. Filumena Rimska, zavetnica Marijinih otrok  
          12. 08. – Sv. Ivana Frančiška Šantalska, redovnica  
          14. 08. – Sv. Maksimilijan Kolbe, duhovnik  
        15. 08. – Marijino vnebovzetje – veliki šmaren, velika maša Na veliki šmaren se spominjamo posebne milosti, ki jo je bila deležna Jezusova mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo.  
          16. 08. – Sv. Rok, spokornik  
          16. 08. – rojstni dan Sv. Janeza Boska  
          17. 08. – Sv. Hijacint, redovnik  
          18. 08. – Sv. Helena, cesarica  
          19. 08. – Sv. Janez Eudes, duhovnik  
          22. 08. – Devica Marija Kraljica  
          24. 08. – Sv. Jernej, apostol  
          27. 08. – Sv. Monika, mati Sv. Avguština  
          28. 08. – Sv. Avguštin, škof in cerkveni učitelj  
          29. 08. – Mučeništvo Janeza Krstnika  
          31. 08. – Kureška Mati Božja  
               
            mesec SEPTEMBER ali KIMAVEC  
          Angelska nedelja – prva nedelja v septembru  
        08. 09. – Marijino rojstvo – mali šmaren Na ta dan se spominjamo rojstva Božje Matere Marije.  
          Nedelja mladih – druga nedelja v septembru  
               
        Teden mladih od nedelja mladih do Stične mladih  
               
          14. 09. – Povišanje svetega Križa  
            III. kvatrni teden (po prazniku Povišanja svetega križa za mlade in duhovne poklice)
Jesenske kvatre imajo v mislih in namenih celotno Cerkev. Še posebej so namenjene in posvečene mladim. 		 
          15. 09. – Žalostna Mati Božja  
          Nedelja svetniških kandidatov – (24. ali 25. nedelja med letom)  
          21. 09. – Sv. Matej (Matevž), evangelist in apostol  
        24. 09. – Bl. Anton Martin Slomšek Na ta dan se spominjamo smrti prvega blaženega v Cerkvi na Slovenskem, ki je posebej slovenskim vernikom postavljen za zgled pričevanja in življenja po veri.  
          29. 09. – Sv. Mihael, Gabrijel in Rafael, nadangeli  
          Slomškova nedelja – (25. ali 26. nedelja med letom)  
               
            mesec OKTOBER ali VINOTOK  
        Rožnovenska pobožnost v mesecu oktobru  
               
          Rožnovenska nedelja – prva nedelja v oktobru  
          04. 10. – Sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj  
          07. 10. – Rožnovenska Mati Božja  
          18. 10. – Sv. Luka, evangelist  
          22. 10. – Sv. Janez Pavel II, papež  
          28. 10. – Sv. Simon in Juda Tadej, apostola  
               
          Misijonska nedelja  
          Žegnanjska nedelja  
               
            mesec NOVEMBER ali LISTOPAD  
        01. 11. – Vsi sveti V bogoslužnem koledarju se poleg velikih praznikov odrešenja in praznikov Device Marije, Božje Matere, vsak dan v letu spominjamo enega ali več svetnikov, ki so s svojim življenje tako živo pričevali za Boga, da jih je Cerkev kanonizirala in razglasila za svetnike, kar pomeni, da jih vernikom postavlja za zgled krščanskega življenja. Na praznik vseh svetnikov se poleg vseh razglašenih svetnikov posebej spominjamo umrlih, ki so že dosegli popolno občestvo z Bogom, niso pa razglašeni za svetnike. V navadi je obisk grobov rajnih in goreča molitev zanje.  
          02. 11. – Spomin vseh vernih rajnih Na ta dan se spominjamo in posebej molimo za vse umrle, ki so še na poti očiščevanja in polnega občestva z Bogom še niso dosegli.  
          09. 11. – Posvetitev lateranske bazilike  
               
          32. nedelja med letom – Zahvalna nedelja  
          33. nedelja med letom – Svetovni dan ubogih (začetek tedna zaporov)  
        Jezus Kristus Kralj Vesoljstva (zadnja nedelja cerkvenega leta) (začetek tedna karitas) Nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva praznujemo kot zadnjo nedeljo cerkvenega leta pred prvo adventno nedeljo. Na ta dan se pri bogoslužju spominjamo Gospodove obljube na njegov drugi prihod v slavi in dovršitve človeške zgodovine.  
          30. 11. – Sv. Andrej, apostol  
               
            s 1. adventno nedeljo prehod v ADVENTNI ČAS in v novo BOGOSLUŽNO LETO